Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2016

1920/1930   disertacije   duhoslovna pedagogika   fenomenologija   filozofska antropologija   kulturna pedagogika   predmetna teorija   Slovenija   zgodovina pedagogike

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.

08.08.2023