Raziskava postavlja pod vprašaj odnos do partizanske spomeniške dediščine, ki se prikazuje predvsem z gigantskimi skulpturami, zgrajenimi na območju večjih bitk ali masakrov na območju bivše Jugoslavije. To so bili veliki državni projekti v rokah najpomembnejših umetnikov, a so le del razvejane in raznolike spomeniške paradigme povezave z narodnoosvobodilno borbo. Z analizo spomenikov, ki so nastali neposredno po drugi svetovni vojni in v naslednjih nekaj letih, je, nasprotno, mogoče ugotoviti, da spomeniki NOB niso bili (samo) državni projekti, temveč večstranska dejavnost, ki kaže na dinamičen odnos med civilno družbo in državnimi institucijami. Na tak način se tudi podoba domnevno pasivne družbe, ujete v primež spominskega monopola socialističnega državnega aparata in ideologije, pokaže v drugačni luči.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FBVY69TX

COBISSID

132115971

DOI

10.19233/AH.2022.22

Objavljeno

09.11.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Klabjan, Borut (2022). Graditi partizanski spomin v socialistični Jugoslaviji. Acta Histriae, letnik 30, številka 2, str. 513-534. URN:NBN:SI:DOC-FBVY69TX from http://www.dlib.si

MLA:

Klabjan, Borut. "Graditi partizanski spomin v socialistični Jugoslaviji." Acta Histriae letnik 30. številka 2 (2022) str. 513-534.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBVY69TX>

Acta Histriae
1993-
(Zbirni zapis)