Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-FBFREBK7
Zapri
Zapri
Naznake identiteta u hrvatskom i slovenskom putopisu Ivana Macuna
1. PDF datoteka (321 kB)
1. TXT datoteka (60 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Riman, Kristina (avtor)
Jezik
hrvaški
Vir
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
Leto
2014
Številčenje
številka 72
Vsebina
Macun, Ivan, 1821-1883
Literarni zgodovinar
potopisi
identiteta
Založnik
Inštitut za narodnostna vprašanja
Izvor
Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
V 19. stoletju so se oblikovale moderne nacije in jezikovni korpus posameznih narodov. V takšnem vzdušju se je jezikovno vprašanje, kot tudi narodna identiteta, prebudila tudi med južnoslovanskimi narodi. Ivan Macun je bil slovenski narodni buditelj, ki je podpiral ilirsko idejo Ljudevita Gaja o integraciji slovenskega in hrvaškega jezika. V delu se analizirata dva Macunova potopisa, ki sta predvsem spodbuda za razmišljanje o vprašanju avtorjevega odnosa do lastne identitete. Avtor se odkriva skozi primerjavo z identiteto in kulturo drugih, ki jih gleda in opisuje ter na ta način izkazuje svoj vidik ljudi, prostor in svojo podobo. Drugi pristop odkrivanja avtorjeve identitete pa izhaja iz primerjave teorije recepcije pri analizi pisanih del za hrvaško in slovensko občinstvo. Z analizo dveh potopisov lahko sklepamo da se Macun zaveda svoje slovenske identitete, ne enači se z ostalimi južnoslovanskimi narodi, vendar poudarja pomembnost njihovega medsebojnega povezovanja.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-FBFREBK7
COBISSID
12538957
Objavljeno
02.07.2015
Metapodatki
Citiranje
APA:
Riman, Kristina (2014). Naznake identiteta u hrvatskom i slovenskom putopisu Ivana Macuna.
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
, številka 72, str. 43-62
.
URN:NBN:SI:DOC-FBFREBK7
from http://www.dlib.si
MLA:
Riman, Kristina. "Naznake identiteta u hrvatskom i slovenskom putopisu Ivana Macuna."
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
številka 72 (2014) str. 43-62.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBFREBK7>
Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)