Izumi v delovnem razmerju - med delovnim pravom in intelektualno lastnino

slovenski

2009

letnik 9, številka 1

delovna razmerja   industrijska lastnina   intelektualna lastnina   izumi   patenti

Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Urejanje pravic industrijske lastnine, ki so posledica izumov, nastalih v delovnih razmerjih, sega sistemsko v delovno pravo na eni in pravo intelektualne (industrijske) lastnine na drugi strani. Od odločitve zakonodajalca, načelom katerega izmed obeh področij daje prednost, je odvisna zlasti alokacija pravic med delavcem in delodajalcem. Prispevek poskuša odgovoriti na dve ključni vprašanji in sicer: (1) Je do (potencialne) absolutne pravice industrijske lastnine, ki jo pravo podeljuje za izum, ki ga je v delovnem razmerju ustvaril delavec, upravičen delavec ali njegov delodajalec? (2) Če je do absolutne pravice (praviloma patenta) upravičen delodajalec, ali ima delavec zaradi prikrajšanja vsaj pravico do posebne nagrade ali je njegovo delo nagrajeno že s prejemom plače (drugega ustreznega nadomestila)? Avtorica razpravlja o gospodarskem pomenu pravne ureditve in izpostavlja dilemo učinkovitost v. pravičnost. V nadaljevanju prispevka analizira odprta vprašanja z uporabo primerjalnopravniz ureditev, veljavne slovenske ureditve ter sodne prakse. Avtorica zaključuje, da je na zakonski ravni ureditev izumov v delovnem razmerju v naši državi kvalitetna in primerljiva z drugimi evropskimi državami. Osnovna izhodišča zakona v zadostni meri varujejo interese delavcev in delodajalcev in zagotavljajo, da načelo izumiteljstva (po katerem izumi izvorno pripadajo delavcu - izumitelju) še vedno omogoča učinkovito izkoriščanje službenih izumov. Hkrati pa je potrebno priznati, da je praktični učinek zakonskih določb težko oceniti. Če sklepamo zgolj iz obsega sodne prakse, je skoraj zanemarljiv. Želimo si, da gre to na račun (uspešno) rešenih sporov pred poravnalnim svetom.

12.09.2023