Opis
Izhodišča: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) je verjetno sistemsko stanje, ki nastane zaradi neznanega vzroka in mladostnika spremlja vse življenje. Je tridimenzionalna deformacija, pri kateri pride do deviacije hrbtenice iz njenega normalnega položaja v sagitalni in frontalni ravnini. Prevalenca AIS s krivinami, ki so večje od 10° po Cobbu, je v populaciji od 2-3 odstotna, s krivinami, ki so večje od 20°, pa je med 0,3 in 0,5 %. Krivine, večje od 40°, se pojavljajo pri manj kot 0,1 % populacije. Učinkovitost izvajanja posebnih vaj pri konservativnem zdravljenju je znanstveno potrjena. Deformacije sagitalnih krivin hrbtenice so posteriorni (kifoza) ali anteriorni (lordoza) patološki odkloni. Ker odkloni nastanejo v okviru fizioloških krivin hrbtenice, so le-te lahko močno povečane (torakalna hiperkifoza ali "okrogel hrbet", lumbalna hiperlordoza), zmanjšane (raven hrbet, vdrt hrbet, hipolordoza, lumbalna kifoza) ali spremenjene v sicer normalni razporeditvi krivin hrbtenice (kifoza torakolumbalnega prehoda, cervikotorakalna kifoza). Torakalna hiperkifoza je pogosta težava in lahko v veliki meri vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Zdravljenje sprememb pri kifozi je težje kot zdravljenje skolioze. Namen prispevka je predstaviti fizioterapevtske pristope k zdravljenju pacientov s skoliozo in spremembami fizioloških kifoz. Metode: Preiskovanje na spletu dostopnih podatkovnih zbirk: PubMed, Medline, EBM, Scoliosisjournal, Google. Kriteriji za izbiro članka so bili angleški jezik, objava po letu 2000, objavljene raziskave, izbrane z ustreznimi ključnimi besedami. Zaključki: Pri preprečevanju napredovanja skolioze je poseben in individualno voden program fizioterapije bolj učinkovit kot običajen program fizioterapije. Konservativna terapija je pri obravnavi mladostnikov s torakalnimi hiperkifozami koristna.