Can archives feel? Emotions and trauma in archives : some professional and ethical considerations concerning description of emotional and trauma-related archival sources

angleški

2024

letnik 34, številka 2

arhivi   arhivsko gradivo   čustva   čustvena empatija   etika   kognitivna empatija   sekundarna travma

Mednarodni inštitut arhivskih znanosti Trst-Maribor
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Namen tega prispevka je raziskati in podrobneje opredeliti definici-jo ‚čustvenih arhivskih virov‘. Čustveni ali travmatični viri so pojmi, ki so jih nekateri arhivisti in arhivski teoretiki pogosto uporabljali, ko so se ukvarjali s pomembnimi kršitvami človekovih pravic, vojnim uničenjem in ogromnim člo-veškim trpljenjem. Avtor najprej raziskuje, kako lahko arhivi in arhivisti »za-čutijo« čustveno »težo« teh virov in ali lahko z ustreznimi in nepristranskimi opisnimi izrazi pristno prikažejo travmo, ki stoji za njimi. Druga raven analize se osredotoča na etične in strokovne probleme opisovanja vsebine v arhivski praksi ter vprašanja, s katerimi se arhivisti srečujejo pri svojem delu.Metoda: Prispevek pregleduje razpoložljivo literaturo in analizira opise več ar-hivskih zbirk iz institucionalnega arhivskega kataloga, ki so vzbujali strokovne in etične pomisleke o pristranskosti in objektivnosti znotraj arhivske stroke. S primerjavo različnih čustvenih virov, ki zaobjemajo različne zgodovinske in in-dividualne zgodbe, arhivisti pri odločanju o etičnih in drugih strokovnih vpraša-njih pogosto ostanejo sami. Prispevek analizira, kako lahko imajo čustveni viri več osebnih in družbenih pomenov, kot je razvidno iz nekaterih nedavnih teorij kulturne kritike.Rezultati: Čustveni viri utelešajo moteče vsebine v besedilih, fotografijah in materialih gibljivih slik, ki med arhivsko obdelavo, zlasti z opisovanjem, začasno zmanjšajo naše razumsko spoznanje. Čustvena in kognitivna empatija sta razloženi v širšem kontekstu etike skrbi. Arhivisti opisujejo in označujejo metapodatke pod vplivom čustvene vsebine in kontekstualnih informacij, vendar so tudi arhivisti sami nagnjeni k čustvenim stiskam in čustveni empatiji, vključno s sekundarno travmo.Sklepi: Opazimo, da je čustvene vire težko definirati in opisati. Vsaka arhivska zbirka, povezana s travmo, ima poseben zgodovinski kontekst, ki zahteva ustre-zen opisni jezik, terminologijo in kontekstualne informacije, kar arhivistom ote-žuje sprejemanje pravih in dolgoročnih strokovnih odločitev.

16.03.2026