Za začetek liberalnih tradicij na Slovenskem avtorja navajata protestantsko gibanje. Zaradi pomanjkanja močne urbane populacije so bile družbene razmere za klasične liberalne ideje zelo neugodne. Na Slovenskem so bile liberalne tradicije vedno daleč od klasičnih konceptov liberalizma. Svoboda se je večinoma vezala na narodno telo, ne pa na posameznika. Liberalizem se je zato ukvarjal s problemom narodove svobode in graditve naroda in nacije, ne pa s problemom osebne svobode. Na ravni teorije ni nobenega pomembnejšega teoretika niti knjige. Slovenski liberalizem je stežka čistil svojo identiteto, tako da je pod pritiskom političnega katolicizma, socializma in boja za graditev nacije v dnevnopolitični praksi končeval v narodnem liberalizmu, izvzemši obdobje prve Jugoslavije, paktirajoč vedno s trenutno prevladujočo držo dobe.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-DVNKGI02

COBISSID

20521989

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lukšič, Igor, Pikalo, Jernej (1999). Boj za sredino. Teorija in praksa, letnik 36, številka 1, str. 112-128. URN:NBN:SI:DOC-DVNKGI02 from http://www.dlib.si

MLA:

Lukšič, Igor, Pikalo, Jernej. "Boj za sredino." Teorija in praksa letnik 36. številka 1 (1999) str. 112-128.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVNKGI02>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)