Predpogoj za kakovostno poučevanje je razumevanje procesov učenja. V preteklosti je le-te najbolj osvetljevala psihologija, danes pa se ji pridružuje kognitivna znanost, ki svoje mesto vse bolj vidi v polju izobraževanja. Kognitivna znanost osvetljuje, kako potekajo procesi učenja na mikroravni, kaj jih omogoča in pospešuje, kaj pa ovira, in tako učitelje in druge pedagoške delavce oskrbuje s ključnimi informacijami za učinkovito organiziranje učenja. Povezovanje psihologije, kognitivne znanosti in izobraževanja, poimenovano tudi s sintagmo UMI (um, možgani in izobraževanje), si tako prizadeva za raziskovanje uma in možganov v neposredni povezavi z izobraževanjem. V članku najprej predstavimo kronologijo povezovanja kognitivne znanosti in izobraževanja, nato institucije, ki se ukvarjajo s tem, navedemo nekatere za izobraževalce ključne ugotovitve kognitivne znanosti, nato pa nanje navežemo izzive za poučevanje in za organizacijo šolskih ureditev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-DVLZW9VT

COBISSID

520282393

Objavljeno

03.09.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rutar Ilc, Zora (2014). Kognitivna znanost v šolstvu. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, letnik 12, številka 2, str. 43-59, 140. URN:NBN:SI:DOC-DVLZW9VT from http://www.dlib.si

MLA:

Rutar Ilc, Zora. "Kognitivna znanost v šolstvu." Vodenje v vzgoji in izobraževanju letnik 12. številka 2 (2014) str. 43-59, 140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVLZW9VT>

Vodenje v vzgoji in izobraževanju
2003-
(Zbirni zapis)