Plant diversity of selected Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. forests in Slovenia

angleški

2006

biodiverziteta   lesna zaloga   Quercus petraea   Quercus robur   Slovenija   vegetacija

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Na 225 raziskovalnih ploskvah v dobovih (Quercus robur L.) in gradnovih (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) gozdovih smo analizirali rastlinsko vrstno pestrost. Dobove ploskve so postavljene v petih, gradnove pa v štirih gospodarjenih gozdnih kompleksih. V drevesni plasti preučevanih gozdnih ekosistemov se poleg dominantnih vrst hrasta pojavlja še 28 vrst, med katerimi so v lesni zalogi bolj zastopani beli gaber (Carpinus betulus L.), smreka (Picea abies (L.) Karst.), cer (Quercus cerris L.) in bukev (Fagus sylvatica L.). Ordinacija DCA (Detrended Correspondence Analysis) je samo na osnovi vrst v pritalnih plasteh vegetacije (grmovna in zeliščna plast, na tleh rastoči mahovi) jasno ločila ploskve s prevladujočim dobom od ploskev z gradnom. Vrste pritalnih plasti so dober indikator rastiščnih razmer kot tudi gospodarjenja z gozdovi v preteklosti. Nna tej osnovi je ordinacija ločila nižinske dobove gozdove z razmeroma sonaravnim gospodarjenjem v daljšem obdobju od dobovih gozdov, v katerih so v preteklosti pospeševali smreko, in od umetno zasnovanega dobovega gozda na primarnih rastiščih gradna. Analiza jeločila tudi gradnov gozd, ki uspeva v toplejšem podnebju v submediteranskem območju, in gradnov gozd na toplejših rastiščih v predpanonskem območju od preostalih dveh gradnovih gozdov. Ordinacija raziskovalnih ploskev dobro odseva razlike v floristični sestavi hrastovih gozdov, nakazuje gradiente pestrosti pritalnih plasti vegetacije in glavne ekološke gradiente.

24.10.2022