Opis
Ob pripravi na poklic ter na nadaljnje izobraževanje in učenje ima poklicno in strokovno izobraževanje (PSI) pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju pravičnega in vključujočega izobraževanja. V besedilu razvijamo tezo, da je PSI prostor, v katerem posameznik lahko razvija svoje potenciale, a le, če so pogoji za to zagotovljeni tudi na sistemski ravni. Skozi razpravo v ospredje postavljamo tri: prvi pogoj je inkluzija kot občepedagoško načelo, ki predpostavlja, da se v praksi obstoječi pretežno specialnopedagoški odzivi na pogosto izključene dijake nadgradijo in dopolnijo s splošnimi, občepedagoškimi pristopi in strategijami, ki jih naslavljamo na vse dijake (Bauman idr. 2022) oz. udeležence izobraževanja. Analiza pokaže, da je pri nas še vedno precej razširjeno razumevanje inkluzije na ravni obravnave oseb s posebnimi potrebami, ne pa kot koncept, v katerem skozi inkluzijo naslavljamo vse, ki podporo potrebujejo. Druga točka razprave je karierna orientacija, ki jo vidimo kot eno od možnosti za uresničevanje inkluzivno naravnanega sistema PSI, kjer lahko vsak razvije svoje potenciale, a le takrat, če vanj usmerjamo posameznike na podlagi zanimanja, in ne zgolj na podlagi učne uspešnosti. V Sloveniji je karierna orientacija uveljavljena kot sistemski ukrep, a se pojavljajo številni izzivi pri zagotavljanju kakovosti te storitve. Zato v članku razpravljamo o njeni širši vrednosti, ki lahko pomembno pripomore k povečanju udeležbe v PSI, pomaga pri razvoju spretnosti in učinkovitosti trga dela ter izboljšuje socialno vključenost (Cedefop 2020, str. 62). Eden pomembnejših pogojev za vzpostavitev vključujočega in kakovostnega PSI pa je tudi skrb za odlično usposobljene strokovne delavce, kar je naša tretja točka. Besedilo zato končujemo z razpravo o treh vrstah odličnosti učiteljev v PSI ter načinih, kako na sistemski ravni, kljub izrazitemu primanjkljaju učiteljev, vzpostaviti mehanizme za njihovo uresničevanje ter tako poskrbeti, da PSI (p)ostane kakovosten in vključujoč sistem.