Opis
Izhodišča: Dobra integracija starostnikov pomeni kakovostno socialno mrežo, ki daje starejšim podporo in jim omogoča čim daljše življenje v domačem okolju. Ustrezni socialni odnosi v domačem okolju so dejavnik, ki starostniku zagotavlja socialno varnost. Namen: Želeli smo ugotoviti stanje socialne integracije starostnikov v domačem okolju in dejavnike, ki vplivajo na to. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Anketirali smo starostnike na območju Viča - Rudnika z dislociranimi enotami. Vzorec so sestavljali 104 starostniki, ki so ustrezali izbirnim kriterijem: starost 65 let in več, življenje v domačem okolju in kognitivno zdravje. Podatke so zbrale patronažne medicinske sestre zosebnim pristopom decembra 2009, priložnostno ob kurativnih in preventivnih obiskih. Uporabljena je bila opisna statistika za opis vzorca populacije in spremenljivk. Za primerjavo povprečij je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce in analize povezanosti za ugotavljanje statistično pomembnih povezav med posameznimi spremenljivkami. Glede na naravo podatkov (ordinalna merska lestvica) smo se odločili za Spearmanov test korelacije rangov. Rezultati: Starost (rS = 0,196, p = 0,046), gibanje (rS = 0,335, p = 0,001), odnosi v družini (rS = 0,367, p = 0,000) in sosedski odnosi (rS = 0,351, p = 0,000) so statistično pomembno povezani z osamljenostjo. Korelacija med dejavniki je pokazala statistično pomembno povezanost med odnosi v družini in pogostostjo obiskov starostnika (rS = 0,239, p = 0,015) ter med odnosi v družini in sosedskimi odnosi (rS = 0,297, p = 0,002). Diskusija in zaključki: Patronažna zdravstvena nega starostnika si mora prizadevati za zdravje starostnika na telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem področju ter upoštevati človekove vire za samopomoč in sosedsko pomoč. Rezultati naše raziskave nudijo izhodišča za načrtovanje zdravstvene nege in socialne integracije starostnikov v domačem okolju.