Opis
Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach ? = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.