Opis
Članek se posveča pojmu morfološke kompleksnosti s posebnim poudarkom na vzorcih osnove. Vzorci osnove, na katerih se oblikujejo na osnovah temelječi pregibni razredi, so morfološki konstrukti, ki nastanejo kot rezultat upoštevanja vzorcev sprememb oblike osnove (oziroma razcepov osnove /ang. stemsplits/ (Baerman/Corbett v tisku)), kot jih lahko ugotovimo na podlagi tvorjenja besednih oblik znotraj posamezne paradigme. Tvorjenje, ki zajema na osnovah temelječe razrede, predstavlja enega od vidikov analize nepravilnih paradigem, ki vključujejo tudi pregibne razrede, sinkretizem, nezapolnjenost in prenapolnjenost (Corbett 2005, 2007, 2009; Baerman, Brown and Corbett 2005; Thornton 2010). Proučevanje teh nepravilnih primerov je že samo na sebi zanimivo, a večji izziv predstavlja ugotavljanje, do kakšnih medsebojnih vplivanj lahko pride, za katera pa se včasih zdi, da ne izvirajo iz nečesa, kar je zunaj morfologije v ožjem pomenu besede. Na podlagi gradiva, ki ga tvorijo malteške glagolske paradigme, bomo raziskovali pojav na osnovah temelječih pregibnih razredov in poskušali ugotoviti, kako kompleksen sistem obstaja sam na sebi znotraj vsake posamezne paradigme, sistem, ki izvira iz neodvisnega ustroja različnih morfosintaktičnih lastnosti, ki so posledica sinkretizma. Ti vzorci naj bi bili primer morfološkega pojava, ki je omejen naposamezno paradigmo in ki ne sega na področje sintakse, saj naj, četudi morfologija z njo meji, med njima ne bi prihajalo do medsebojnih vplivanj. Istočasno bomo pokazali, kako se, čeprav si fonologija pogosto prizadeva zgraditi mostove z morfološkim otokom, občasno zabrišejo meje s fonologijo, saj se lahko notranjim otoškim silam, ki so gonilo njegove avtonomije, pripiše vpliv, ki presega fonološki napor, ki želi vsiliti svoje težnje po vplivanju, od koder izvirajo nekatera zanimiva morfofonološka neskladja.