ESL in EKČP : bremena človekovih pravic druge generacije in kako jih preseči

slovenski

2021

letnik 21, številka 4

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic   Evropska socialna listina   pravica do socialne varnosti   pravice druge generacije   temeljne socialne pravice

Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtorja v prispevku obravnavata pravno naravo temeljnih socialnih pravic oziroma pravno naravo človekove pravice do socialne varnosti kot ene osrednjih človekovih pravic t. i. druge generacije. Te so tradicionalno opredeljene kot t. i. pravice pozitivnega statusa, ki v podobi ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic dopolnjujejo osrednji katalog človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugače od t. i. obrambnih pravic ali pravic negativnega statusa oziroma pravic prve generacije glede njihovega učinkovitega uresničevanja v prvi vrsti terjajo aktivno ravnanje države oziroma zakonodajalca. Katalog človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga v Evropi uteleša Evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP), je historično v prvi vrsti sicer določen z državljanskimi in političnimi pravicami, ki pa same po sebi ne predstavljajo zadostnega pravnega okvirja za varstvo posameznikovega osebnega dostojanstva, zasebne avtonomije, ipd. V luči posebne številke se prispevek tako osredotoča na pomen Evropske socialne listine (ESL) kot osrednjega mednarodnega pravnega akta s področja temeljnih socialnih pravic v Evropi pri uresničevanju ali varstvu človekove pravice do socialne varnosti in drugih temeljnih socialnih pravic. Prikazano je, kako so lahko te kljub vsaj navideznemu bremenu pripadnosti drugi generaciji človekovih pravic učinkovito zagotovljene in varovane že na podlagi mednarodnega prava, pa čeprav pogosto prav na (ne)posredni podlagi EKČP.

04.04.2022