Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-CEXWYM9V
Zapri
Zapri
Naseljevanje in prostorski razvoj slovenskih naselbin v Pueblu v Koloradu
1. PDF datoteka (3942 kB)
1. TXT datoteka (74 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Klemenčič, Matjaž (avtor)
Jezik
slovenski
Vir
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
Leto
2009
Številčenje
številka 60
Vsebina
ZDA
slovenski izseljenci
popis prebivalstva
etnična struktura
Bojoni
Pueblo
Kolorado
Založnik
Institute for Ethnic Studies
Inštitut za narodnostna vprašanja
Izvor
Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
Pueblo v južnem Koloradu je eno od mnogih mest na ameriškem zahodu, katerega razcvet sta spodbudila razvoj prometnega omrežja in industrije. Razvoj industrije je po letu 1880 izzval množično priseljevanje, zlasti iz Italije in Avstro-Ogrske. Število prebivalcev je hitro naraščalo, od 3.217 leta 1880 na 45.444 leta 1910. Delež zunaj ZDA rojenih priseljencev in njihovih potomcev v mestu se je do leta 1910 povzpel na 41,13 odstotka. Po podatkih popisa je leta 1910 v Pueblu živelo okoli 2.400 priseljencev in njihovih potomcev s slovenskim maternim jezikom. Večina se jih je priselila iz Dolenjske, Bele krajine in Notranjske in se naselila v jugovzhodnem delu mesta, v Grovu in Bessemerju v šesti mestni četrti. Tam so v drugem precinctu (najnižji števni enoti) sestavljali skoraj polovico vsega prebivalstva, v tretjem precinctu pa dobro četrtino. V Pueblu se je tako v začetku 20. stoletja razvila največja slovenska naselbina na ameriškem zahodu, v kateri se je prisotnost Slovencev obdržala vse do današnjih dni. Američani in starejši priseljenci so slovenske priseljence imenovali Bojons. V začetku stoletja je ta izraz pomenil žaljivko, v 21. stoletju pa ga prebivalci drugih narodnosti v Pueblu uporabljajo kot kompliment, ko z njim označujejo prebivalce slovenskega porekla pa tudi drugih porekel prebivalstva, ki je izhajalo iz južnoslovanskih pokrajin.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-CEXWYM9V
COBISSID
11515469
Objavljeno
01.07.2011
Metapodatki
Citiranje
APA:
Klemenčič, Matjaž (2009). Naseljevanje in prostorski razvoj slovenskih naselbin v Pueblu v Koloradu.
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
, številka 60, str. 62-94
.
URN:NBN:SI:DOC-CEXWYM9V
from http://www.dlib.si
MLA:
Klemenčič, Matjaž. "Naseljevanje in prostorski razvoj slovenskih naselbin v Pueblu v Koloradu."
Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)
številka 60 (2009) str. 62-94.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEXWYM9V>
Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)