V Turškem loku je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je Blaž Lukan ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Avtor je vpet v slovensko gledališče vse od sedemdesetih kot dramaturg, umetniški vodja, urednik, predavatelj na AGRFT, tudi dramatik. Knjiga je razdeljena na dva dela; v prvem so zbrane drame, ki jih povezuje prehodnost v različnih (literarnoideoloških) pogledih: iz intimizma v modernizem, iz modernizma v (proto)postmodernizem; iz psihologije v absurd ipd.; drame v drugem delu pa so deloma ali že povsem prestopile v polje postdramskega. In čeprav se v njej nabrani dramski avtorji in njihove poetike med seboj močno razlikujejo - knjiga bralca vodi od Vitomila Zupana in Petra Božiča, preko Dragice Potočnjak in Matjaža Zupančiča do Petra Rezmana in Simone Semenič - pa je za vse značilna tudi problematizacija pojma drame, dramskega in dramatičnega. Figurativno povedano: pri (skoraj) vsakem od njih (tradicionalna) drama iz drame na tak ali drugačen način izgine.

Pravice