Varstvo "novih" narodnih skupnosti v Sloveniji

slovenski

2003

Slovenija    narodne manjšine   etnične skupine   jezikovne manjšine   priseljenci   tujci   družbeni položaj   človekove pravice    pravice manjšin

Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor razpravlja o razkoraku med modelom varstva "klasičnih" narodnih manjšin in "novih" narodnih skupnosti, populacij, ki so nastale povečini kot rezultat sodobnih imigracijskih procesov. Avtor postavi naslednja vprašanja: so pripadniki "novih" manjšin diskriminirani v primerjavi s pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti? So pripadniki "novih" narodnih skupnosti diskriminirani v primerjavi s pripadniki romske skupnosti? Ali se je položaj "novih" narodnih skupnosti radikalno poslabšal v primerjavi z obdobjem bivanja v skupni jugoslovanski državi? V članku je najprej govora o bistvenih vsebinah modela "klasičnih" manjšin. Razprava se nadaljuje s prikazom položaja "novih" (imigrantskih) narodnih skupnosti v obdobju bivanja v skupni državi. Predstavljena pa so tudi nekatera stališča obeh osrednjih etničnih polov: večinske slovenske populacije in pripadnikov "novih" narodnih skupnosti. Merjeno skozi optiko podatkov različnih raziskav in slovenskega javnega mnenja se zdi, da še vedno prevladujejo procesi nerazvite adaptacije; primarno zaradi prevladujočega mnenja o sprejemljivosti enostranske integracijske politike, ki temelji na interesih imigrantske družbe; na procesih nerazvite adaptacije in nerazvitega kulturnega pluralizma. Percepcija slovenske nacije kot večetnične tvorbe se znotraj skupine etničnih Slovencev še ni "udomačila". Razlogov je seveda več. Pretežni del jih gre seveda pripisati večinski populaciji; drobec "krivde" pa morda lezi tudi na manjšinskih skupnostih - morda bi za začetek novega obdobja vsi potrebovali resno razpravo o pojmu "matična domovina". Je to res država iz katere so se priselili sami ali so se priselili njihovi predniki?

13.05.2016