Razprava za izhodišče ponuja zgodovinski premislek o identiteti intelektualca, pri čemer poudarja štiri glavne razprave, ki so to identiteto skušale opremiti s pomenom. Omenjene razprave zadevajo razredni položaj intelektualca, njegove povezave z drugimi razredi in družbenimi skupinami, lokacijo intelektualca in odnos z univerzo ter javnost intelektualca. Razprave so temelj za bolj angažiran razmislek o zaželenosti intervencije intelektualcev v družbi, ki jo zaznamujejo tri vrste kriz - kriza predstavniške demokracije, gospodarska kriza in kriza mimesisa - in raziskuje, kako se njihova retorika lahko preoblikuje v nasprotje hegemonskemu diskurzu. Čeprav se trdi, da proizvodnja novih ideoloških projektov ni neposredna - zaradi zapletenega razmerja med delovanjem in diskurzivnimi strukturami, enako težavnega razmerja med kompleksnostjo in preprostostjo, in ontoloških vprašanj, ki jih je sprožila kriza mimesisa - razprava zagovarja vzpostavitev mreže intelektualcev, ki jih vodijo načela vrednotne središčnosti, modularnega sodelovanja in ne-esencializma in jim omogočajo, da kritično premislijo o naših temeljnih družbenih strukturah, z namenom vzpostavitve novih obzorij za zamišljanje družbenih sprememb.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BXJ85JZ7

COBISSID

33131869

Objavljeno

28.04.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Carpentier, Nico, Hugo, Victor, Barto, Geoffrey (2014). A call to arms. Javnost (Ljubljana), letnik 21, številka 3, str. 77-91, 111. URN:NBN:SI:DOC-BXJ85JZ7 from http://www.dlib.si

MLA:

Carpentier, Nico, Hugo, Victor, Barto, Geoffrey. "A call to arms." Javnost (Ljubljana) letnik 21. številka 3 (2014) str. 77-91, 111.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXJ85JZ7>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)