Opis
Izhodišča. Podatkov o vrnitvi na delo bolnikov po akutnem koronarnem sindromu (AKS) v Sloveniji za zadnjih dvajset let nimamo. Z raziskavo smo želeli pri bolnikih po AKS oceniti vpliv telesnih, socialno-demografskih in psiholoških dejavnikov raa vrnitev na delo. Metode. V retrospektivno kohortno raziskavo smo zajeli 174 bolnikov z AKS, mlajših od 60 let, ki so bili pred AKS zaposleni polni delovni čas in med letoma 1999 in 2002 vključeni v ambulantni rehabilitacijski program. Demografske podatke ter podatke o zdravljenju in telesni zmogljivosti smo povzeli iz medicinske dokumentacije. Podatke o dejavnikih vračanja na delo, smo pridobili z vprašalnikom, ki smo ga bolnikom,poslali na dom. Rezultati. Popolno izpolnjen vprašalnik je vrnilo 82 bolnikov, od katerih se je na delo vrnilo 58 (71%) bolnikov. Tisti, ki so se vrnili na delo, so imeli redkeje sladkorno bolezen (9% vs. 29%, p = 0,02), pogosteje so bili zdravljeni z acetilsalicilno kislino (79% vs. 50%, p = 0, 01), imeli so večjo telesno zmogljivost pri obremenitvenem testiranju ob koncurehabilitacije (8, 6 2,4 MET vs. 7,4 7,9 MET; p = 0, 03), navajali so večjo zmogljivost za telesne obremenitve v vsakdanjem življenju (težke dejavnosti 60% vs. 25%, p = 0,004), bili so pogosteje deležni opore prijateljev (88% vs. 67% p = 0, 02) in sodelavcev (67% vs. 38%, p = 0,01), pogosteje so imeli veliko željo po vrnitvi na delo (50% vs. 25%, p = 0, 04) inso pogosteje prejeli zdravniški nasvet o vrnitvi na delo (72% vs. 8%, p<0,001). V modelu multiple logistične regresije sta vrnitev na delo napovedovala nasvet zdravnika (razmerje tveganj 63,9, 95-odstotni interval zanpanja 5,4 - 754, p = 0,001) in velika želja po vrnitvi na delo (razmerje tveganj 7,3, 95-odstotni interval zaupanja 1,1 - 49,5, p = 0, 04). Zaključki. Vrnitev na delo sta neodvisno napovedovala nasvet zdravnika o vrnitvi na delo in velika želja bolnika po vrnitvi na delo.