Cruce de miradas sobre Lepa Vida (Hermosa Vida)

španski

2015

letnik 9, številka 1

Cankar, Ivan    Hrastelj, Stanka   kanon    Lepa Vida    ljudski motivi   miti    Prešeren, France    Rozman, Andrej   slovenska književnost    subverzija

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Lepa Vida je eden najpogostejših motivov v slovenski književnosti. Gre za ljudsko pesem z več variantami, ki se je v teku časa in z vsakim novim avtorskim pogledom še bolj razplastila. Doslej je bilo po letu 1932 evidentiranih 43 literarnih predelav motiva Lepe Vide ter več poskusov njegove priredbe za otroke in mladino. Avtorica v prispevku predstavi najpoglavitnejše značilnosti motiva v ljudskem slovstvu, pri Francetu Prešernu (Od Lepe Vide) in Andreju Rozmanu Rozi (Lepa Vida v akciji), torej izvorno/izvorne, kanonsko in subverzivno. Tako uvodoma predstavi ugotovitve o izvoru motiva, sociološko-zgodovinskem ozadju, v katerem je nastal, primerjalno pa tudi elemente medkulturnosti, kronotop pogleda in podobo Drugega. V luči primerjave z drugimi slovenskimi miti (predvsem Kraljem Matjažem, Martinom Krpanom, Petrom Klepcem) predstavi (pogosto precej omejujoč) pogled literarne vede, ki je motiv Lepe Vide pogosto reducirala na motiv hrepenenja, enega najpogostejših motivov slovenske književnosti. Kontrastira ga s sodobnejšimi interpretativnimi pogledi, ki upoštevajo tako feministične teorije kot analizo diskurza moči, izhajajo pa iz ponovnega (subverzivnega, parodičnega) branja motiva, ki ga je v Lepi Vidi v akciji predstavil Andrej Rozman Roza.

17.05.2017