Verska in jezikovna raznolikost in (ne)strpnost v 18. stoletju - ziljski (podtalni) protestanti na prehodu v tolerančno obdobje

slovenski

2019

letnik 12, številka 1

avstrijska Koroška   Družbena raba   identiteta   protestanti   Protestantizem   Slovenščina

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Po Zagoričah, koroški vasici na vznožju Peči na današnji tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, je poimenovana skupina evangeličanov, ki je bila v prvem obdobju po objavi tolerančnega patenta (1781) edina evangeličanska skupnost slovenskega jezika na ozemlju t.i. habsburških dednih dežel. Gradila je na tradiciji skoraj dvestoletnega verskega življenja v pogojih podtalnosti in verske nestrpnosti. Premajhna, da bi se mogla glede na veljavne predpise organizirati kot samostojna cerkvena občina, se je priključila nemški v nekoliko oddaljenem Bleibergu. Članek analizira ob verskih izzivih in napetostih jezikovna in etnična vprašanja v prednacionalnem obdobju na stičišču Slovencev in Nemcev. Prikazuje tedanjo podobo, kakršno so imeli vodilni predstavniki bleiberške evangeličanske občine o slovenski skupini in slovenskem jeziku. Prispevek se ukvarja tudi s prizadevanji za izdajo temeljnih protestantskih tiskov v slovenščini.

23.04.2020