Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

slovenski

2018

letnik 44, številka 6/7

formalna protiustavnost zakona   prepoved sprejetja zakona   referendumska odločitev   suspenzivni rok   ustavnosodna presoja referenduma   vezanost Državnega zbora   zakonodajni referendumi

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu.

25.03.2020