Članek raziskuje vplive Zolajevega romana Beznica (L'Assomoir, 1877) na Cankarjevo delo Na klancu (1902). Zagovarja tezo, da se je slovenski pisatelj zgledoval tako pri obliki kot pri vsebini Zolajevega pisanja. V obeh delih je namreč najti dinamični incipit ter deskripcijo pogleda z okna, ki izraža junakinjino hrepenenje. V presečišču obeh romanov je tudi motiv odhajajočega partnerja ter enako število otrok, pojavlja pa se še podobna motivika nekaterih ljudskih običajev, le da jo je Cankar v nasprotju z Zolajem največkrat demotiviral. Ločnico med njima pomeni tudi različno pojmovanje habitata, ki pri slovenskem pisatelju junakov ne zlomi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-B1XSEEVG

COBISSID

4132194

Objavljeno

01.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Smolej, Tone, Pirc, Jožica (1997). Cankarjeva afirmacija in negacija Zolajeve Beznice v romanu Na klancu. Primerjalna književnost, letnik 20, številka 2, str. 29-52. URN:NBN:SI:DOC-B1XSEEVG from http://www.dlib.si

MLA:

Smolej, Tone, Pirc, Jožica. "Cankarjeva afirmacija in negacija Zolajeve Beznice v romanu Na klancu." Primerjalna književnost letnik 20. številka 2 (1997) str. 29-52.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1XSEEVG>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)

številka

Primerjalna književnost
1997
(Celotna številka)