Opis
Izhodišča: Pacientova telesna in čustvena varnost sta za medicinsko sestro najpomembnejša. Varno zavetje pacientov pa ne pomeni vedno tudi varnosti za medicinske sestre. Namen raziskave je bil ugotoviti zaznavanje in doživljanje fizičnega nasilja nad medicinskimi sestrami glede na izobrazbo in delovno mesto medicinske sestre ter raziskati, kdo je najpogosteje storilec fizičnega nasilja. Raziskane so bile tudi oblike fizičnega nasilja, ki so jih medicinskesestre zaznale ali doživele na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od novembra 2010 do februarja 2011 na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji. V vzorec je bilo vključenih 3.756 (20 %) zaposlenih medicinskih sester v Sloveniji. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 692 anketirank (18,4 %). V članku so obravnavana le tista vprašanja iz anketnega vprašalnika, ki se nanašajo na fizično nasilje. Rezultati: Obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju (hi-kvadrat = 42,2, p < 0,001) in doživljanju (hi-kvadrat = 25,6, p < 0,001) fizičnega nasilja glede na delovno mesto anketirank. Največ fizičnega nasilja zaznavajo (53,3 %) in doživljajo (33,3 %) medicinske sestre v urgentni ambulanti. Pojavljajo se tudi statistično značilne razlike v doživljanju fizičnega nasilja nad medicinskimi sestrami glede na njihovo izobrazbo (hi-kvadrat = 4,33, p = 0,05). Srednje medicinske sestre so ga doživele v 16,9 %, medicinske sestre z višješolsko (in več) izobrazbo pa v 11,2 %. Največ telesnih napadov nad medicinskimi sestrami povzročijo pacienti (74,8 %). Medicinske sestre prepoznajo različne oblike fizičnega nasilja kot je udarec, brca, suvanje ipd. Diskusija in zaključki: Urgentne ambulante in domovi za ostarele so zaradi specifičnih bolezenskih stanj pacientov za medicinsko sestro nevarnejša delovna mesta. Medicinska sestra se lahko počuti ogroženo in zato težje opravlja svoje delo. Potrebno bi bilo podrobneje raziskati prepoznavanje oblik fizičnega nasilja nad medicinsko sestro in vpeljati ukrepe delodajalcev za zaščito.