Koroška : od preteklosti do perspektiv

slovenski

2021

1 spletni vir (1 datoteka PDF (440 str.))

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ob imenu Koroška imajo posamezniki različne asociacije. Večina nas verjetno pomisli na slovensko pokrajino ob meji z Avstriji, ali pa na avstrijsko pokrajino ob meji s Slovenijo. Ozemlje nekdaj enotne vojvodine je skozi zgodovino prehajalo med različne vladarje, ob razpadu Avstro-Ogrske pa je bilo dokončno razdeljeno med dve novi državi. Sledili so diplomatski manevri, a del slovenskega naroda je ostal izven matične domovine.Pokrajina, ki je ostala na slovenski strani meje je znana po visokem deležu poraščenosti z gozdom in ležišči nekaterih rud, kar je v času industrializacije krojilo gospodarski ustroj te pokrajine. Črna in barvna metalurgija pa nista pustili pokrajine brez posledic – naravno okolje pa tudi naselja in njihovo prebivalstvo so in še vedno plačujejo davek onesnaženosti. Poleg obmejne lege in okoljskih bremen je tudi prometna odmaknjenost botrovala k slabšemu razvojnemu potencialu regije. Zadnja desetletja se kažejo premiki na bolje. Koroška je postala prepoznana kot zanimiva turistična destinacija, nekateri gospodarski subjekti so našli potencial v marljivi delovni sili, tudi prometna odmaknjenost bo počasi postala preteklost. Ob smelem prostorskem načrtovanju, sodobnih tehnologijah in nekaterih novih razvojnih priložnostih se bo tudi Koroška lahko postavila ob bok najrazvitejšim slovenskim pokrajinam.Določene izzive, s katerimi se pokrajina srečuje, avtorice in avtorji naslavljajo tudi v pričujoči znanstveni monografiji. Izpostavljene so tudi nekatere naravno in družbeno geografske prvine, ki so lastne Koroški, posamezna poglavja pa črpajo svoje vsebine tudi iz njene preteklosti.

10.02.2022