Opis
Namen: Namen študije je oblikovati niz priporočil za odločevalce (oblikovalce politik in javne menedžerje) in javne uslužbence za povečanje uspešnosti in učinkovitosti organizacijskih elementov pri uvedbi umetne inteligence (UI) v javnih institucijah. Zasnova/metodologija/pristop: Študija s sistematičnim pregledom literature po protokolu PRISMA proučuje organizacijske dejavnike, ki omogočajo uvedbo UI v javnih institucijah. Z obsežnim iskanjem smo v podatkovni zbirki Scopus opredelili ustrezno literaturo, ki se osredotoča na prepletanje tehnologij UI in različnih organizacijskih elementov. Analizo je olajšal program NVivo 12, ki je omogočil strukturirano preučevanje ključnih organizacijskih vidikov – ljudje, kultura, struktura, procesi in tehnologija – v javnih institucijah.Ugotovitve: Dosedanje študije o uvedbi UI v javnih institucijah so pokazale številne dejavnike, ki spodbujajo uvedbo UI in so povezani z organizacijskimi elementi, kot so ljudje/zaposleni, struktura, kultura, tehnologija in procesi. Številne raziskave in študije primerov poudarjajo pomen osredotočanja na uvajanje ali preoblikovanje teh organizacijskih elementov pred ali vzporedno z uvedbo UI. Akademski prispevek k znanstvenem področju: Študija predstavlja prvi celovit in sistematičen pregled izbranih organizacijskih elementov, ki lahko služijo kot spodbujevalci uvedbe UI v javnih institucijah. Omejitve/pomanjkljivosti raziskave: Tovrsten sistematični pregled literature je podvržen določenim omejitvam. Iz tega vidika je možno, da je prikaz povezave med UI in organizacijskimi spremembami zaradi delitev literature o UI na naravoslovno in družboslovno, pri čemer se prva osredotoča na tehnične vidike, druga pa na širša organizacijska vprašanja, nepopoln. Prav tako je možno, da so bile zaradi omejitev, povezanih z iskanjem po ključnih besedah, nekatere pomembne študije izpuščene. Glede na hiter razvoj UI naš pregled morda ne odraža zadnjih dognanj na tem področju, saj zajema literaturo, objavljeno do maja 2023, poleg tega pa sta interpretacija in kodiranje literature kljub uporabi programa NVivo 12 vključevala subjektivne elemente, ki bi lahko vplivali na rezultate.Vpliv v praksi: Na podlagi izkušenj iz zasebnega sektorja tudi javne institucije vse bolj uporabljajo tehnologije UI na področjih, kot so javne finance (davki), raziskave, zdravstvo, kazenski pregon, obramba, izobraževanje. To zahteva spremembe tako »trdih« (struktura, procesi itd.) kot »mehkih« elementov (ljudje, organizacijska kultura itd.). Zato lahko dejavniki spodbude, opredeljeni v študiji, služijo kot smernice za odločevalce in izvajalce UI na vseh ravneh javnih institucij. Vpliv na družbo: Če bo UI v javnih institucijah uvedena učinkovito in uspešno ter se bo uporabljala strokovno in etično, lahko družbi prinese številne koristi, kot so preglednost, pravičnost, stroškovna in časovna učinkovitost, visoka kakovost storitev ter boljše sodelovanje med različnimi deležniki v družbi.Izvirnost/pomen/vrednost: Študija predstavlja poseben doprinos, saj se namesto na tehnološke osredotoča na organizacijske dejavnike spodbude uvedbe UI v javnih institucijah. Z vključevanjem tehničnih in družboslovnih vidikov zapolnjuje kritično vrzel v literaturi ter zagotavlja dragoceno podlago za teorijo in prakso na področju organizacije in upravljanja.