Zaradi bližine Ljubljane so bile jame na Krimu, še posebej pa jama Velika Pasica (kat. št. 75), že od sredine 19. stoletja deležne raziskav jamskih hroščev, ki jih je začel Ferdinand Schmidt. Jama Velika Pasica je klasično nahajališče kar petim jamskim taksonom hroščev od skupno desetih vrst, ki poseljujejo območje Krima. Podzemlje Krimskega hribovja s Krimom in Mokrcem je, kot kaže jamska favna hroščev, dokaj izolirano glede na okoliško hribovje. Dlakavi brezokec (Anophthalmus hirtus) je stenendemična vrsta območja, prav tako še nadaljnja dva taksona, Anophthalmus schmidti motschulskyi in Typhlotrechus bilimeki hacqueti. V članku so predstavljene vse znane vrste jamskih hroščev, ki so bile najdene na območju Krima: Laemostenus schreibersi, Typhlotrechus bilimeki hacqueti, Anophthalmus hirtus, Anophthalmus schmidti motschulskyi, Anophthalmus scopolii, Aphaobius milleri, Bathyscia montana, Bathysciola sylvestris, Bythoxenus subterraneus in Troglorhynchus anophthalmus. Primer visoke stenendemičnosti jamske favne hroščev Krima kaže na potrebo po regionalni prioritizaciji za potrebe ohranjanja evropske in globalne biodiverzitete.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-AUC1CLEE

COBISSID

1833717

Objavljeno

21.02.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kapla, Andrej, Vrezec, Al (2017). Favna jamskih hroščev (Coleoptera) Krima (Dinaridi, osrednja Slovenija): zgodovina raziskanosti in favnistična izoliranost. Acta entomologica slovenica (Ljubljana), letnik 25, številka 2, str. 123-140. URN:NBN:SI:DOC-AUC1CLEE from http://www.dlib.si

MLA:

Kapla, Andrej, Vrezec, Al. "Favna jamskih hroščev (Coleoptera) Krima (Dinaridi, osrednja Slovenija): zgodovina raziskanosti in favnistična izoliranost." Acta entomologica slovenica (Ljubljana) letnik 25. številka 2 (2017) str. 123-140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AUC1CLEE>

Acta entomologica slovenica
1993-
(Zbirni zapis)