Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-APMASPSC
Zapri
Zapri
Prehajati meje : vpogledi v nastanek in razvoj kulture dialoga in miru v prostoru Alpe-Jadran
1. PDF datoteka (1073 kB)
1. TXT datoteka (84 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Jurić-Pahor, Marija (avtor)
Jezik
slovenski
Vir
Annales. Series historia et sociologia
Leto
2014
Številčenje
letnik 24,
številka 1
Vsebina
Alpe Jadran
dialoška kultura spominjanja
kultura dialoga
kultura miru
množične travmatizacije
narodne manjšine
totalitarizem
zamejski Slovenci
Založnik
Societá storica del Litorale
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
Izvor
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opis
Prispevek ponazarja, da predstavlja prostor Alpe-Jadran, ki ga je novembra 1978 v Benetkah ustanovila istoimenska Delovna skupnost, vse do danes pomembno "kristalizacijsko točko evropske integracije". V 35 letih svojega obstoja izstopa alpsko-jadranski projekt kot edinstven primer ustvarjanja kulture dialoga in miru, ki skriva v sebi nauk konca druge svetovne vojne: otresti se grožnje, ki jo za človeštvo predstavljajo totalitarizem, genocid in povojno nasilje. Njegova edinstvenost je v tem, da si je že v času hladne vojne prizadeval za čezmejne stike ter za sodelovanje med ljudmi, regijami in državami različnih ideoloških, političnih in gospodarskih usmeritev. Tudi po padcu komunističnih režimov je alpsko-jadranski projekt predstavljal pomemben agens pri preoblikovanju konfliktov v nenasilno obliko. Prispevek predoči, da je ta projekt, ki so ga pomembno sooblikovali tudi pripadniki slovenskih nacionalnih manjšin, do1960-ih let temeljil na politiki pozabe, nakar je sledil premik v smeri konjunkture spominjanja. Ta se od 1990-ih let dalje izpričuje zlasti v gojenju spomina na žrtve nacizma in stalinizma, ki implicira predpostavko, da lahko tudi navidez nespravljivi nasprotniki živijo drug z drugim, ne drug proti drugemu ali zgolj drug ob drugem. Obstoj tradicije ali sheme zavednega in nezavednega kolektivnega spomina ter evropeizacija le-tega je imela in ima v tem kontekstu precejšnjo evokativno moč.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-APMASPSC
COBISSID
12565837
Objavljeno
21.09.2015
Metapodatki
Citiranje
APA:
Jurić-Pahor, Marija (2014). Prehajati meje.
Annales. Series historia et sociologia
, letnik 24, številka 1, str. 171-186
.
URN:NBN:SI:DOC-APMASPSC
from http://www.dlib.si
MLA:
Jurić-Pahor, Marija. "Prehajati meje."
Annales. Series historia et sociologia
letnik 24. številka 1 (2014) str. 171-186.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APMASPSC>
Annales
1991-
(Zbirni zapis)