Palestinsko-izraelski konflikt : mednarodno pravo - quo vadis?

angleški

2024

letnik 61, številka 1

Arabsko-izraelski spor   erga omnes (partes)   Judovsko-arabski odnosi   Mednarodni odnosi   Mednarodno pravo   mednarodno pravo oboroženih spopadov   nedržavni akterji   odgovornost   Palestina   pravica do samoobrambe   pravica narodov do samoodločbe

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Palestinsko-izraelski konflikt odpira številna mednarodnopravna vprašanja, ki so v prispevku analizirana z vidika pravice narodov do samoodločbe, prepovedi uporabe sile (jus ad bellum), mednarodnega prava oboroženih spopadov (jus in bello), pravil za ugotavljanje individualne odgovornosti in odgovornosti držav (jus post bellum) ter obveznosti mednarodne skupnosti pri odzivanju na grobe kršitve mednarodnega prava. Razumevanje teh pravil je nujno za ugotavljanje morebitne odgovornosti različnih akterjev, poleg tega pa razkriva dva vidika modernega mednarodnega prava. Na eni strani situacije uporabe sile nedržavnih akterjev tako z vidika jus ad bellum kot jus in bello terjajo poglobljeno analizo in odpirajo številna vprašanja, na katere "na državno suverenost" osredinjeno mednarodno pravo nima enoznačnih odgovorov. Po drugi strani pa se s pripoznanjem erga omnes (partes) narave nekaterih obveznosti iz področja prava človekovih pravic ter oboroženih spopadov, vse bolj utemeljuje prepričanje, da se vse države v mednarodni skupnosti lahko odzivajo na najhujše kršitve mednarodnega prava in uveljavljajo odgovornost zadevne države. Vendar pa prispevek zaključi, da selektivnost implementacije ob odsotnosti politične volje ostaja temeljna pomanjkljivost mednarodnega prava, za katero se zdi, da jo bo težko premostilo.

29.04.2024