Opis
Izhodišča. Delež oseb, starih 64 let in več, ki sodijo v skupino starostnikov,je vse večji in se bo ob podaljševanju življenjske dobe še povečeval. So heterogena skupina z velikimi razlikami v zdravstvenem stanju, funkcionalnih zmožnostih, socialnih okoliščinah, vrednotah, razumevanju bolezni, pričakovanjih, občutkih, strahovih, pogledih na življenje in smrt terverskem prepričanju. Za zdravstveno varstvo starostnikov na primarni ravni skrbimo zdravniki družinske medicine. Pregledi starostnika danes predstavljajotretjino vseh pregledov v dejavnosti splošne medicine. Obravnava starostnikov se razlikuje od obravnave mlajše populacije po vsebini, čas posveta je daljši, obiski v ambulanti pa so pogostejši. Da bo obravnava starostnika uspešna, moramo bolnika in njegovo bolezen upoštevati v okviru posameznika, družine in okolja, kar je bistvo biopsihosocialnega modela obravnave. Za celovito oceno bolnikovega stanja je potrebno upoštevati biomedicinski vidik, psihosocialni vidik, socialno okolje, bolnikove vrednote,razumevanje bolezni ter pričakovanja. Celostna obravnava starostnika od zdravnika družinske medicine poleg dobrega kliničnega znanja in poznavanja osnov geriatrije zahteva tudi poznavanje socialnega okolja, bolnikovega odnosado zdravja in zdravnika, bolnikovega razumevanja bolezni, pričakovanj, občutkov, strahov ter sodelovanje s strokovnjaki drugih strok in bolnikovo družino. Zdravnik družinske medicine ima tudi ključno vlogo pri prepoznavanju kratenja pravic starostnikov, kot so, omejevanje bolnikove avtonomije, različne oblike zlorabe in zanemarjanja. Obravnava starostnika bo uspešna takrat, ko bo bolnik sprejel predlagani terapevtski načrt, kar dosežemo z medsebojno povezanostjo med bolnikom, njegovo družino in zdravnikom skozi dolgotrajen odnos.