Translate als kognitive Entitäten oder die Natürlichkeitstheorie im Kontext der sprachlichen und psychosozialen Paradigmata der mehrsprachlichen Kommunikation

nemški

2006

letnik 46, številka 1

medkulturno sporazumevanje   teorija naravnosti   sporočevalni modeli   jezikoslovje    slovenščina    nemščina 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Osrednja tema prispevka so naravni sistemi oz. teorija o kognitivnem sistemu (njegove komponente, dinamika), kot jo predlagajo sodobne spoznavne teorije (Langacker, 1999, Rickheit-Strohner 1993 in drugi). Teorija o ustroju in aktivnosti spoznavnega sistema pri človeku je uporabljena kot temelj za preverjanje skupnih (naravnih) lastnosti, ki si jih slednji deli še z drugimi naravnimi sistemi, zlasti z jezikom, ki je v prispevku obravnavan v posebnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja (prevajanje/tolmačenje slo-ne). Prikazan je tudi proces konfrontacije dveh teoretskih pristopov, ki najdeta skupno podmeno v opisovanju mehanizmov spoznavne (in/ali jezikovne) predelave informacij in kasnejšega ravnanja z njimi (sporočanje/sporazumevanje). Pri prvem gre za že omenjeno spoznavno teorijo, pri drugem pa za teorijo naravnosti, natančneje slovensko teorijo jezikovne naravnosti (STJN). Na mikrojezikovnem nivoju medjezikovne stičnosti (slo-nem prevodna besedila) je prikazano delovanje sistemske komponente uravnavanje, ki med drugim skrbi za to, da jezikovno univerzalni pojavi, kot so zaznamovanost (spoznavna in jezikovna) in pogostnost rabe delujejo sorazmerno neodvisno od značilnosti konkretnih sporočevalnih okoliščin (doživljajskega okvirja). V kontekstu medjezikovnega/medkulturnega pretoka jezikovnih informacij so seveda v ospredju še druge sistemske komponente, ki pa so se izkazale kot izjemno odvisne od širšega in ožjega doživljajskega okvirja (kulturemov, sporočevalnih modelov in konvencij, idr.).

10.06.2016