Učinkovitost komunikacije diplomiranih in srednjih medicinskih sester z dementnimi bolniki v psihiatričnih bolnišnicah
Communication effectiveness between graduate or secondary school nurses and dementia patients in psychiatric hospitals

slovenski

2013

letnik 47, številka 1

izobraževanje   medicinske sestre   mentalno zdravje   staranje prebivalstva   zdravstvena nega

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Število starejših oseb v Sloveniji in svetu narašča ter s tem tudi število obolelih za demenco. Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispeva k dobri oskrbi bolnika z demenco, je tudi ustrezna in učinkovita komunikacija. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje srednjih in diplomiranih medicinskih sester o učinkovitosti komuniciranja z dementnimi bolniki ter povezavo učinkovitosti komuniciranja z izobrazbo in starostjo anketiranih in zdravstveno institucijo, iz katere izhajajo. Metode: Raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela, uporabili smo strukturirani vprašalnik - test znanja. Način vzorčenja je bil neslučajnostni namenski vzorec. Končni vzorec je predstavljal 72 medicinskih sester, od tega 30 iz Psihiatrične klinike Ljubljana in 42 iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. V raziskavi je sodelovalo 26,4 % diplomiranih medicinskih sester in 73,6 % srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Glede na starost so sodelovali pretežno mlajši zaposleni med 20. in 30. letom (50 %), manj jih je bilo med 31. in 40. letom (22,2 %) ter starosti 41 let ali več (27,8 %). Statistična analiza je vsebovala t-test za neodvisne vzorce, analizo variance in linearno regresijo. Rezultati: Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre pokazale več znanja o učinkoviti komunikaciji z bolniki z demenco kot srednje medicinske sestre (p < 0,001). Primerjava po starostnih skupinah (p = 0,286) in med dvema psihiatričnima bolnišnicama (p = 0,754) ni pokazala statistično pomembnih razlik v znanju o učinkoviti komunikaciji z dementnimi bolniki. Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s kognitivnimi motnjami zahteva veliko prilagajanja njegovemu razpoloženju in njegovim zmožnostim. Pričujoča raziskava kaže, da se z izobraževanjem poveča znanje učinkovite komunikacije z dementnimi bolniki.

23.01.2014