Ključne kompetence oziroma temeljne zmožnosti postajajo vse pomembnejše tudi v izobraževanju odraslih. Čeprav je Evropski svet članic Evropske unije oblikoval Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti, se od držav članic pričakuje, da predlagani nabor ključnih kompetenc prilagodijo kulturnim in izobraževalnim posebnostim posamezne države. Po drugi strani se tudi ključne kompetence v različnih programih izobraževanja odraslih zelo različno izražajo in razvijajo. V prispevku se osredotočamo na ključne kompetence skozi primerjavo izbranih rezultatov evalvacijskih študij programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) iz let 2002 in 2010. Posebno pozornost namenjamo vlogi ključnih kompetenc mladih v kontekstu družbenih sprememb, ki so se v zadnjem desetletju dogajale na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih. Prispevek končujemo z razmislekom o drugačnem vrednotenju uspešnosti programa PUM, pri katerem bi bilo smiselno upoštevati tudi učinke programa na razvoj ključnih kompetenc.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-96RJK4D6

COBISSID

1544038

Objavljeno

12.01.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kuran, Manuel (2013). Nevidni učinki programa PUM. AS. Andragoška spoznanja, letnik 19, številka 3, str. 10-22. URN:NBN:SI:DOC-96RJK4D6 from http://www.dlib.si

MLA:

Kuran, Manuel. "Nevidni učinki programa PUM." AS. Andragoška spoznanja letnik 19. številka 3 (2013) str. 10-22.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96RJK4D6>

Andragoška spoznanja
1995-
(Zbirni zapis)