Na slovenskem krasu je več različnih tipov kontaktnega krasa. Najpogostejši je ponorni tip kontaktnega krasa, ki se pojavlja med fliši in apnenci. Najdaljši kontakt te vrste v Sloveniji je na območju Matarskega podolja v zahodni Sloveniji, kjer se pojavljajo mnoge kraške globeli, ki so značilne za kontaktni kras. Reliktni vršaji so značilne oblike kontaktnega krasa, ki nastanejo s postopno denudacijo flišne naplavine in kemično denudacijo karbonatne podlage na območjih vršajev. V raziskavi so bile proučene oblike in procesi na vršajih ter vpliv vršajev na razvoj okoliškega krasa.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8RGJNOMY

COBISSID

36097890

Objavljeno

07.03.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stepišnik, Uroš, Černuta, Luka, Ferk, Mateja, Gostinčar, Petra (2007). Reliktni vršaji kontaktnega krasa severozahodnega dela Matarskega podolja. Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, številka 28, str. 29-42. URN:NBN:SI:DOC-8RGJNOMY from http://www.dlib.si

MLA:

Stepišnik, Uroš, Černuta, Luka, Ferk, Mateja, Gostinčar, Petra. "Reliktni vršaji kontaktnega krasa severozahodnega dela Matarskega podolja." Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani številka 28 (2007) str. 29-42.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RGJNOMY>