Informirano soglasje - pravica ali breme
Informed consent - a right or a burden

slovenski

2016

letnik 85, številka 4

informirana privolitev   informirano soglasje   pacientove pravice   pravica do nevednosti

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Informirano soglasje je institut, ki je bil sprva uveden v raziskovalni sferi zaradi preprečevanja zlorab raziskav na ljudeh. Slabo stoletje kasneje pa je bil ta institut uveljavljen v medicini tudi izven raziskovalne sfere. Gre za temeljno človekovo osebnostno pravico, da odloča o svojem telesu in posledično tudi o posegih v svoje telo. Za odločanje so potrebne tudi kvalitetne informacije. Soodločanje o načinu zdravljenja na podlagi kakovostnih informacij pa naj bi pripomoglo tudi k boljšemu izidu zdravljenja (pacient bi bil tako bolj zainteresiran sodelovati pri samem zdravljenju). Praksa pa je privedla do tega, da je informirano soglasje postalo zgolj del birokratizacije odnosa pacient - zdravnik in pa izključno obramba pred morebitnimi tožbami. Ob upoštevanju ostalih negativnih učinkov na pacienta (npr. ti. nocebo učinek) pa se resno zastavlja vprašanje o smiselnosti in ustreznosti informiranega soglasja. Prispevek daje nekatere predloge, ki razbremenjujejo odnos pacient - zdravnik, hkrati pa pacientu omogočajo, da se sam odloča, v kakšnem obsegu bo uresničeval svoje pravice.

28.09.2016