Razprava se ukvarja z dramatiko, ki se je razvila v Franciji med 2. svetovno vojno in v desetletju po njej ter je bila tesno povezana s filozofijo eksistencializma. Po pregledu nekaterih dosedanjih definicij eksistencialistične drame s pomočjo Szondijevih tez in aktantskega modela Anne Ubersfeld izdelam novo definicijo žanra, katerega temelj je podoba njegovega aktantskega modela. Gre za dejstvo, da v njem manjka opozicijski par, kar eksistencialistična drama prikrije z vzpostavljanjem situacije ogroženosti - subjekt pripiše opozicijsko vlogo določenim dramskim osebam ali pa trčita dva neodvisna in nepopolna aktantska modela. Definicijo preverjam ob dramah Sartra in Camusa ter izbrani=h slovenskih avtorjih (Primožu Kozaku, Marjanu Rožancu in Dragu Jančarju). Ob slednjih se pokaže specifičnost slovenske eksistencialistične drame, ki je posledica družbene vloge dramatike v obdobju 1945-1990.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8QRYTLJX

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Troha, Gašper (2006). Eksistencialistična drama. Jezik in slovstvo, letnik 51, številka 2, str. 53-68. URN:NBN:SI:DOC-8QRYTLJX from http://www.dlib.si

MLA:

Troha, Gašper. "Eksistencialistična drama." Jezik in slovstvo letnik 51. številka 2 (2006) str. 53-68.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QRYTLJX>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)