Zgodnja medicinska rehabilitacija poškodovancev po zlomu kolka v Splošni bolnišnici Celje
Early medical rehabilitation of patients with fractured hip in the Celje General Hospital

slovenski

2015

letnik 14, številka 1

kakovost življenja   kolčni sklep   operacijsko zdravljenje   smernice   zgodnja medicinska rehabilitacija   zlom kolka

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Zlom kolka je eden najpogostejših zlomov starejših oseb. Kljub napredku medicine je zaradi zapletov, ki so posledica nenadno nastale zmanjšane zmožnosti premeščanja, stoje in hoje, še vedno potencialno smrtno nevarna poškodba. Zgodnja medicinska rehabilitacija pomembno vpliva na končni izid, ključni pa sta zgodnje postavljanje v pokončni položaj in mobilizacija do samostojne zmožnosti gibanja. Poškodovanci z zlomom kolka morajo biti oskrbljeni tako, da so zmožni čimprejšnjega postavljanja v pokončni položaj, obremenjevanja poškodovanega spodnjega uda in gibanja. Želeli smo ugotoviti, kakšna je bila učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije pri poškodovancih po zlomu kolka v Splošni bolnišnici Celje. Metode: V retrospektivno študijo smo vključili 372 poškodovancev po zlomu kolka, ki so bili od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 obravnavani na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Podatke o poškodovancih smo poiskali v bolnišničnem informacijskem sistemu Birpis s pomočjo diagnoz zloma kolka. Za te poškodovance smo zbrali podatke o starosti, spolu, trajanju hospitalizacije, vrsti zloma kolka, načinu oskrbe, zmožnosti gibanja ob odpustu in o tem, v katero ustanovo so bili premeščeni. Rezultati: Med 372 poškodovanci je bilo 256 žensk in 116 moških povprečne starosti 85 let (razpon od 19 do 98 let). Med zlomi je bilo največ pertrohanternih zlomov, nekaj manj zlomov vratu stegnenice, najmanjši delež so predstavljali subtrohanterni zlomi. Večina poškodovancev je bila zdravljena z operacijo, le manjši delež konzervativno. V obdobju zgodnje rehabilitacije je umrlo 2,2% poškodovancev. Skoraj polovica poškodovancev je bila odpuščena v domačo oskrbo, tretjina poškodovancev je potrebovala podaljšano bolnišnično zdravljenje. V oskrbo v dom starejših občanov je bilo poslanih 20% poškodovancev, 5% poškodovancev je bilo premeščenih na druge bolnišnične oddelke. Ob zaključku zdravljenja je 11% poškodovancev zmoglo hojo po ravnem terenu in stopnicah brez pripomočkov, skoraj 20% poškodovancev je zmoglo hojo s pomočjo dokomolčnih bergel in tretjina s pomočjo hodulje. Dobra tretjina poškodovancev je zmogla le sedenje na vozičku, 8% poškodovancev pa je bilo ob zaključku zdravljenja še vedno vezanih na posteljo. Povprečna ležalna doba poškodovancev po zlomu kolka je bila 10,6 dni; krajša je bila pri poškodovancih, ki so bili oskrbljeni z delno kolčno protezo. Zaključek: Ocenjujemo, da je bila zgodnja medicinska rehabilitacija pri poškodovancih po zlomu kolka v splošnem uspešna. Boljši končni izid so dosegli poškodovanci, ki so bili oskrbljeni z delno kolčno protezo in lahko obremenjevali poškodovani spodnji ud, tudi povprečna ležalna doba je bila pri njih krajša.

18.04.2017