Pisanje zgošča misli. Ko izrazimo, kar je v nas, nehote pridemo do odgovora, lahko rečemo, da si nekako odgovorimo sami, ali pa da se vključijo nove razsežnosti našega mišljenja in čustvovanja in si tako pripomoremo k odgovoru. Nek pesnik je zapisal: vsega je dvakrat preveč. In obilje naših misli in čustvovanj, pa tudi duhovnih podvigov, se s pisanjem uredi, popreprosti in nas tako notranje umirja. Ni sreče čez notranji mir in red v mislih. In prav to lahko dosežemo, če pišemo. Preprosto začeti je treba. Še tako zapletena vprašanja našega življenja lahko rešujemo s pisanjem. Našli bomo odgovore, in bolj težkih tem, ko se bomo lotili, boljši bo rezultat - napisano.

Pravice