Strategies of participle agreement with conjoined subjects in Bosnian/Croatian/Serbian

bosanski
angleški
hrvaški
srbski

2016

bosanščina    hrvaščina    srbščina    deležnik    osebek    povedek    ujemanje (jezikoslovje)   oblikoslovje    skladnja    eksperimentalna skladnja   bosnien   sujet 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku pokažemo, da ima bosanski/hrvaški/srbski jezik (BHS) tako kot slovenščina tri strategije ujemanja med osebkom in predikatom, ko je osebek koordinirana samostalniška zveza: 1. ujemanje z maksimalno projekcijo - Boolejeva zveza (&P); 2. ujemanje s koordinirano prvino, ki je bližja deležniku; 3. ujemanje s koordinirano prvino, ki je najvišje v hierarhiji. Da bi preverili podmeno o treh strategijah ujemanja, smo izvedli kontrolirano eksperimentalno študijo oblikoslovno-skladenjskega ujemanja med koordiniranimi osebki in deležniki v BHS, ki je vključevala eksperimenta z govorjenim in pisnim jezikom. Eksperimenta sta pokazala visoko prisotnost privzetega ujemanja in ujemanja z najbližjo koordinirano prvino v osebku. Petdeset odstotkov predglagolskih koordiniranih zvez je pokazalo privzeto ujemanje z moško obliko, petindevetdeset odstotkov zaglagolskih koordiniranih samostalniških zvez pa se je ujemalo po načelu najbližje koordinirane prvine. Analiza je bila v največji meri osredinjena na ustreznost ujemanja s koordinirano prvino, ki je najvišje v hierarhiji (HCA). Slednja se je pojavila v sedmih odstotkih oblik, kjer je bil osebek v predglagolskem položaju. Odstotek naraste na 13, če upoštevamo posamezne pogoje. Ujemanje z zadnjo koordinirano prvino pri zaglagolskih osebkih (LCA) pa je bilo prisotno le v enem odstotku primerov, zato smo jih opredelili kot napake v rabi jezika in zavrnili LCA kot ustrezno strategijo ujemanja. Rezultati nasprotujejo študiji Boškovića (2009), ki zavrača HCA kot ustrezno strategijo, potrjujejo pa izsledke Marušiča et al. (2015).

11.01.2018