Quantitative and qualitative assessment of contrast-enhanced magnetic resonance imaging of the parotid gland in Sjoegren's syndrome
Magnetnoresonančno slikanje parotidnih žlez pri bolnikih s Sjoegrenovim sindromom: kvantitativno in kvalitativno ocenjevanje kontrastno ojačanih posnetkov

angleški

1999

letnik 33, številka 2

Contrast media   Diagnosis   Magnetic resonance imaging   Parotid diseases   Sjogren's syndrome

Onkološki inštitut Ljubljana

Izhodišča. Študijo smo izvedli z namenom, da bi ocenili diagnostično uporabnost neojačanega in s kontrastom ojačanega magnetnoresonančnega slikanjaparotidne žleze pri bolnikih s Sjoegrenovim sindromom. Bolniki in metode. Sedemindvajset bolnikov s Sjoegrenovim sindromom smo slikali z magnetno resonanco brez ojačanja in s 'spin-echo' tehniko po aplikaciji kontrastnega sredstva GdDTPA. Morfološke ugotovitve magnetnoresonančnega slikanja smo primerjali z meritvami intenzivnosti signala na T1 in T2 obteženih slikah, narejenih brez kontrastnega ojačanja, in na pokontrastnih T1obteženih posnetkih z ojačanjem. Kvantitativne in kvalitativne podatke bolnikov smo primerjali s podatki zdravih oseb (n=12). Rezultati. Vrednosti T1in T2 na posnetkih, narejenih brez kontrastnega ojačanja, so bile pri bolnikih s Sjoegrenovim sindromom bistveno manjše kot pri zdravih osebah (T1: 62+-4%, T2: 71+-2% od osnove). Kvantitativna analiza posnetkov magnetnoresonančnega slikanja s kontrastnim ojačanjem je pokazala, da se je intenzivnost signala pomembno povečala pri vseh bolnikih s Sjoegrenovim sindromom. Celo pri 4 bolnikih, pri katerih magnetnoresonačno slikanje ni odkrilo morfoloških sprememb, je bila intenzivnost signala pri slikanju s kontrastnim ojačanjem bistveno večja. (34+-3% proti 17+-3%;p<.05). Stopnja morfoloških sprememb je bila sorazmerna s kvantitativnimi podatki. Občutljivost magnetnoresonančnih posnetkov je bila 85 %, specifičnost pa 100 %. Zaključki. S paramagnetnimi kontrastnimi sredstvi je mogoče zbrati več diagnostično pomembnih podatkov, zlasti pri bolnikih brez očitnih morfoloških sprememb, kar je razvidno iz bistveno močneje kontrastno ojačanega tkiva kot pri zdravih osebah. Stopnja morfoloških sprememb je v sorazmerju s kvantitativnimi podatki, zbranimi iz kontrastno ojačanih magnetnoresonančnih posnetkov, ne pa tudi s podatki iz nativnih magnetnoresonančnih posnetkov.

10.11.2023