Socialistični kulturni boj v letih 1918-1929

slovenski

2016

letnik 16, številka 3

cerkev in država   Jugoslavija   kulturna politika   socialdemokracija   socializem

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Slovenska socialna demokracija oziroma socialistični tabor sta v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) v vprašanju družbene, idejne in politične vloge vere in Cerkve ter njunih kleriških in laičnih pripadnikov izhajala iz zahteve po ločitvi Cerkve od države in Cerkve od šole. Slovenski socialni demokrati, ki so bili do oblikovanja enotne vsedržavne Socialistične stranke Jugoslavije (SSJ) leta 1921 organizirani v svoji, že prej obstoječi Jugoslovanski socialnodemokratski stranki (JSDS), so zahtevali še razlastitev cerkvene veleposesti, leta 1921 pa katoliški strani napovedali kulturni boj. V njem so se neizprosno posluževali opozoril na mračnjaško, inkvizicijsko in napredku sovražno vlogo Cerkve v zgodovini ter njeno podporo kapitalističnemu družbenemu redu v sodobnem času. V tem smislu so odklanjali družbeno in gospodarsko akcijo krščanskih socialcev, ki naj se ne bi resnično zavzemali za emancipacijo delavskega razreda. Socialnodemokratski oziroma socialistični kulturni boj je vseboval tudi stališče, da je vera zasebna zadeva, kar je pomenilo težnjo po izključitvi Cerkve iz javnega življenja. JSDS je leta 1921 v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS podprla tudi t. i. "kanzelparagraf", ustavno določilo, po katerem verski predstavniki svoje duhovniške službe in duhovniških nalog niso smeli izkoriščati v politične namene. Poleg različnih vprašanj, ki so zadevala delavsko gibanje, je bilo glavno socialistično vodilo boj proti političnem katolicizmu. Tako so ravnali tudi v različnih socialističnih skupinah, ki so se zaradi notranjih nesoglasij pojavile v slovenski pokrajinski organizaciji SSJ. Socialni demokrati oziroma socialisti so s svojo trdo protikatoliško naravnanostjo, ki je spominjala na idejnopolitično podobo liberalizma iz avstrijske dobe, ob siceršnjih napadih nanje s katoliške strani, poglobili ideološke delitve med Slovenci in v letih 1918-1929 prispevali k nadaljnji nepomirljivosti v slovenskem političnem razvoju.

15.10.2021