M. Sin stoletja je roman o Benitu Mussoliniju in njegovem vzponu na oblast ter metodah ustrahovanja, manipulacije in vladanja. Pripovedovalec začne zasledovati njegovo zgodbo 25. marca 1919, ko je bila ustanovljena fašistična stranka Italije, in ji sledi skozi burno obdobje politične krize, začinjene z nenehnimi nemiri, katerih krona je zločinski uboj komunističnega poslanca in voditelja Giacoma Matteottija. Kmalu zatem Mussolini prevzame vajeti in se zavihti na oblast. Prvi del se izteče s slovitim govorom italijanskim poslancem v skupščini 3. januarja 1925. Roman je napisan po resničnih dogodkih in sodi v zvrst dokumentarne oziroma zgodovinske literature. Pri tem si pomaga z množico fragmentov iz časopisov, korespondence in pričevanj sodobnikov, kar besedilu kljub njegovi fiktivni naravi podeljuje verodostojnost in prepričljivost. Z vzponom Giorgie Meloni na oblast je v sosednji Italiji zaznati ponoven vzpon desnice in neofašizma, kar govori o tem, da Italija še vedno ni povsem razčistila s preteklostjo. Prav zaradi tega je Scuratijev tekst o Mussoliniju še posebej pomemben in aktualen, saj razkriva in pojasnjuje zgodovinske silnice, ki so Mussoliniju omogočile oblast in suvereno obvladovanje vzvodov moči. Slog besedila je natančen, lakoničen, velikopotezen, esencialen, ekonomičen. V romanu nastopa izredna množica zgodovinskih oseb, vendar je osrednja pozornost namenjena Benitu Mussoliniju. Avtor je moral za genezo romana proučiti številne zgodovinske vire in pričevanja. Nedvomno bo privlačno napisano delo o Mussoliniju pritegnilo tudi pozornost slovenskega bralca, morda mu bo v pomoč, da bo laže razumel in se zlahka vživel v polpreteklo dogajanje, v mračno poglavje iz ne tako oddaljene preteklosti. Scuratijev tekst je berljiv, tekoč, pripovedno razplasten in bogat, mestoma ironičen ter kljub mračni tematiki duhovit.

Pravice