Opis
Izhodišča: Koncept kontinuirane skrbi v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, prinaša v mnogih evropskih in svetovnih zdravstvenih sistemih veliko prednosti tako za ženske kot babice. Nosečnice, ki vstopijo v sistem zdravstvene obravnave v Sloveniji, babico kot strokovnjakinjo spoznajo šele ob prihodu v porodnišnico. S tem je vloga babice kot samostojne strokovnjakinje v času nosečnosti premalo prepoznana. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 95 nosečnic v tretjem trimesečju nosečnosti, ki so sodelovale v programu Šole za starše na Ginekološki kliniki v Ljubljani aprila 2010. Anketiranje je potekalo anonimno, ob pisnem soglasju anketirank. Na osnovi pregleda literature smo pripravili vprašalnik, ki je zajemal sedemnajst vprašanj, od tega osem vprašanj zaprtega tipa z možnostjo izbora med več odgovori, šest trditev, do katerih so se anketiranke opredelile po Likertovi lestvici z vrednostmi od 1 do 5, ter tri vprašanja odprtega tipa. Obdelavo podatkov smo izvedli s programskim orodjem SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketirank v raziskavi je bila starih od 21 do 30 let, 40 % med 31 in 40 let, dobre 3 % nad 41 let. V skupini raziskovank je bilo 90 % prvorodnic. 84 % anketirank se je strinjalo, da so babice samostojna poklicna skupina, 8 % se jih s to trditvijo ni strinjalo, 7 % anketirank ne pozna področja babištva. Na vprašanje, ali je izobraževanje babic predpisano z evropsko direktivo, jih je pritrdilno odgovorilo 47,4 %. O stopnji izobrazbe babic je pravilno odgovorilo 82,1 %. Le 24,2 % anketirank pozna trenutno stanje babištva v sistemu zdravstvenega varstva žensk v Sloveniji. Zadovoljstvo s trenutnim stanjem zdravstvenega varstva žensk v Sloveniji je izrazilo 64,2 % anketirank, medtem ko jih je 35,8 % s trenutnim stanjem nezadovoljnih. Med mnenji anketirank o možnem delokrogu babic ni statistično značilnih razlik glede na starost anketirank. Anketiranke z višjo stopnjo izobrazbe, si želijo isto babico ves čas obravnave (p = 0,017).