Opis
Majhne razlike med normalnimi in tumorsko spremenjenimi celicami izkoriščamo vdiagnostiki in zdravljenju malignomov. Te razlike označujemo z imenom tumorski označevalci in so lahko kvalitativne ali kvantitativne po svoji naravi. To pomeni, da lahko kot tumorski označevalci služijo tako molekule (snovi), ki jih tvorijo maligne celice kot tudi molekule (snovi), ki nastajajov povečanih količinah v normalnih gostiteljevih tkivih pod vplivom malignih celic. Na splošno so tumorski označevalci značilne molekule, ki se pojavijo v krvi ali tkivih v povezavi z maligno boleznijo. Glede na uporabo delimo tumorske označevalce v grobem na označevalce v klinični onkologiji in označevalce v patologiji. V tem preglednem članku bomo obravnavali le označevalce v klinični onkologiji. Sedanja razdelitev tumorskih označevalcev vklinični onkologiji vključuje: onkofetalne antigene, placentalne proteine, hormone, encime, antigene, ki spremljajo tumor, posebne serumske proteine, kateholaminske metabolite ter skupino različnih označevalcev. Na kratko lahko povzamemo, da mora idealni tumorski označevalec izpolnjevati določene pogoje: (1) povišane koncentracije označevalca se morajo pojaviti že na začetku razvoja malignoma, (2) koncentracije označevalca morajo biti povišane le pri bolnikih z določeno vrsto malignoma, (3) povišane koncentracije se morajo pojaviti pri vseh bolnikih z enako vrsto malignoma, (4) izmerjene koncentracije morajo odražati velikost tumorske mase, (5) izmerjene koncentracije morajo odražati učinek zdravljenja in (6) določanje označevalca mora biti enostavno. Marsikateri med tumorskimi označevalci, ki jih določamo vsakodnevno, izpolnjuje nekatere, ne pa vseh navedenih pogojev. Kot posledico tega so raziskovalci vpeljali nekaj pojmov, ki naj bi opredelili kvaliteto tumorskega označevalca in omogočili čim boljšo izbiro označevalca za spremljanje določene vrste malignoma. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).