Primerjava dveh metod za ugotavljanje števila gnezdečih malih ponirkov Tachybaptus ruficollis, črnih lisk Fulica atra in zelenonogih tukalic Gallinula chloropus
Comparison between two different methods for estimating numbers of pairs of the breeding little grebe Tachybaptus ruficollis, coomon coot Fulica atra, andcoomon moorhen Gallinula chloropus

slovenski

1999

letnik 20, številka 93

ornitologija    ptice    gnezdenje

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Avtor v članku podaja primerjavo dveh metod za ugotavljanje števila parov malega ponirka Tachybaptus ruficollis, črne liske Fulica atra in zelenonoge tukalice Gallinula chloropus v gnezditvenem obdobju. Pri prvi metodi je štel osebke/pare med gnezditvenim obdobjem (6 oziroma 7x) in na podlagi povprečnegaštevila preštetih osebkov izračunal število gnezdečih parov. Pri drugi metodi je iskal gnezda omenjenih vrst. Obe metodi je opravljal na ribniku Vrbje v Savinjski dolini in na Račkih ribnikih (Dravsko polje) v letu 1998. Vsi ribniki so bili zaraščeni z vodno vegetacijo od 40 do 75 %. število preštetih parov po datumih in lokalitetah ter število najdenih gnezd na posamezni lokaliteti je podano v tabelah 1 in 2. Primerjava obeh metod je pokazala, da pri običajnem štetju število malega ponirka podcenimo za dvakrat,število zelenonoge tukalice pa za približno dvainpolkrat. število preštetih črnih lisk je odvisno predvsem od lokalitete in njhove selitvene dinamike. V primeru, da se liske pričnejo zbirati na določeni lokaciji že sredi poletja, jih lahko močno precenimo (primer ribnik Vrbje: tabela 1). Na osnov rezultatov ter podatkov iz literature (DOMBROWSKI et al: 1993) avtor predlaga, da se na vodnih površinah, ki so z vodno vegetacijo zaraščene približno 50 odstotno, število preštetih malih ponirkov množi z 2, število zelenonogih tukalic pa z 2,5. Sicer pa je za natančnejše rezultate treba bodisi iskati gnezda ali število parov preverjati s posnetki teritorialnega oglašanja vrst.

16.09.2009