Ustavnopravno varstvo manjšinskih narodnih skupnosti v Sloveniji

slovenski

2004

narodne manjšine   narodne skupnosti   pravno varstvo   Slovenija   ustavnopravno varstvo

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor poudarja, da je ustavnopravno varstvo manjšinskih narodnih skupnosti v Sloveniji nesimetrično, saj uživajo najbolj celovito varstvo najmanj številne narodne skupnosti. Pri tem razčlenjuje razloge za razlikovanje med t. i. avtohtonimi narodnimi skupnostmi, zlasti italijansko in madžarsko in drugimi, novodobnimi oziroma tistimi, katerih nastajanje je spodbudila šele osamosvojitev Slovenije. Italijani in Madžari živijo v Sloveniji kot avtohtono prebivalstvo, ki na narodno mešanih območjih prebiva že dolga stoletja in jih zato ni mogoče imeti za priseljence. Poleg tega njihovo posebno ustavnopravno varstvo sega vse do ustave SR Slovenije iz 1974. leta. Celovito ustavnopravno varstvo, ki ga je Slovenija ohranila tudi v veljavni ustavi, tako na individualni kot kolektivni ravni in je razčlenjeno in poglobljeno utemeljeno v številnih odločbah Ustavnega sodišča, pa ne pomeni, da se v samostojni Sloveniji italijanska in madžarska narodna skupnost ne srečujeta z resnimi težavami, ki ogrožajo ne le njihov razvoj, temveč tudi obstoj. Velik upad njunih predstavnikom, registriran s popisom v letu 2002 ter finančne in druge težave pri zagotavljanju delovanja njihovih institucij, so privedle celo do protestnega odstopa poslanca Roberta Battellija s funkcije predsednika matične parlamentarne komisije za narodne skupnosti. Posebno varstvo Romov je v Sloveniji novejšega datuma (od 1989. leta) in je v zadnjih letih doživelo dograditev z izvolitvijo njihovih predstavnikov v občinske svete tistih občin, v katerih živijo kot avtohtono prebivalstvo. Njihovi problemi so zelo resni, standard njihovega prebivanja pa pogosto pod minimalno ravnijo, ki jo lahko pričakujemo od relativno dobro razvite evropske države, kot je Slovenija. Na normativni ravni ni bila realizirana ustavna določba o posebnem (globalnem) zaščitnem zakonu. Na praktični ravni pa prihaja do izpadov nestrpnosti, konfliktov in pojavov agresivne odbojnosti večinskega prebivalstva do Romov. Nerazumevanje, predsodki in stereotipi, ki se vlečejo še iz časa II. svetovne vojne, se izražajo v zvezi z nemško govorečo manjšino v Sloveniji. Odprto poglavje so za zdaj novonastajajoče narodne skupnosti prebivalcev, ki imajo korenine v drugih republikah nekdanje jugoslovanske federacije. Šele ko bo to poglavje napisano, bo zaokrožena narodna politika osamosvojene Slovenije. Njihov status velja poglobljeno analizirati in celovito urediti, na kar vse pogosteje opozarjajo domači raziskovalci in evropski forumi, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih in manjšinskih pravic.

26.01.2021