Opis
Cilj raziskave je bil preizkus domneve, da se vrhunski kajakaši na divjih vodah v slalomu razlikujejo od tistih, ki tega nivoja ne dosegajo, tudi po osnovnih zmogljivostih: vzdržljivosti in hitrostni vzdržljivosti in ne le samo po tistih, ki kažejo specifično kajakaško zmogljivost. Sodelovale so štiri skupine s po štirimi kajakaši: olimpijska ekipa (OLYMPIC), del nacionalne ekipe, ki se ni uvrstil v kvalifikacijah na Olimpijske igre (NON-OLYMPIC), del juniorske nacionalne ekipe (JUNIORS A) in del ekipe ki se ni uvrstila v nacionalno juniorsko ekipo (JUNIORS B). Vsi kajakaši so opravili dva testa: standardni test z enakomernim povečevanjem hitrosti veslanja za oceno osnovne vzdržljivosti in test "8" za oceno osnovne hitrostne vzdržljivosti. Rezultati kažejo, da so kazalci osnovne vzdržljivosti: vspodajLT, vspodajOBLA in vspodajmax ter osnovne hitrostne vzdržljivosti tspodaj8 ne diferencirajo skupine OLYMPIC (2,26plus minus0,02 m/s, 2,37plus minus0,05 m/s, 2,58plus minus0,07 m/s, 110,5plus minus7,1 s) od skupine NON-OLYMPIC (2,26plus minus 0,07 mžs, 2,39 0,08 mžs, 2,62 0,04 mžs, 113,1 1,6 s). Rezultati kažejo takšno podobnost med skupinama, da ju ni mogoče ločiti, torej spadata k eni homogeni skupini. Statistično značilne razlike dobimo šele pri primerjavi OLYMPIC skupine z JUNIORS A (2,17plus minus0,06 m/s (P<0,05), 2,27plus minus0,08 m/s, 2,47plus minus 0,07m/s, 121,2plus minus 5,7 s), toda le pri kazalcu vspodajLT in skupini JUNIORS B (2,07plus minus 0,02 m/s (P<0,01), 2,18 0,09 mžs (P<0,01), 2,37 0,09 mžs (P<0,01), 126,5plus minus 3,5 s (P<0,01)). Ko obe seniorski skupini združimo v eno SENIOR, se razlike z obema juniorskima skupinama izrazito povečajo pri vseh kazalcih. S tem je hipoteza naloge potrjena. Kadar obstajajo razlike v tekmovalni zmogljivosti kajakašev v slalomu na divjih vodah, potem se te razlike preslikavajo ne samo v specifičnih sposobnostih kajakašev temveč tudi v osnovni vzdržljivosti in osnovni hitrostni vzdržljivosti.