Papiamento je kreolski jezik, ki ga govori približno 200.000 ljudi na treh karibskih otokih, Arubi, Bonairu in Curaçau, in si je pred kratkim izboril status drugega uradnega jezika, poleg nizozemščine, v Kraljevini Nizozemski. Privilegij, ki ga ima danes, je rezultat generacij, ki so bile prisiljene ta jezik več stoletij uporabljati na skrivaj, v senci jezikov, ki so jih prinesli s seboj kolonizatorji, predvsem Španci in Nizozemci. Jezik vsebuje vidne sledi avtohtonega prebivalstva Arawakov, afriških jezikov, ki so prispeli na otok Curaçao, ko je bil dolga stoletja eno največjih pristanišč sužnjev, ter različnih vplivov portugalskega, angleškega in francoskega jezika, predvsem pa nizozemščine in španščine. Ta unikatna sobivajoča mešanica ljudi je ustvarila jezik z namenom, da bi se lahko sporazumevali. Gre za pidžinski jezik, ki se je skozi stoletja spremenil v materni jezik naroda. Od tistega trenutka naprej se govori o kreolskem jeziku, vendar pa je imel dolga stoletja stransko vlogo. Tako sta bili njegova literatura in kultura do nedavnega potisnjeni na rob. Glavni cilj tega članka je osvetliti zgodovino, evolucijo in različne vplive, ki so prispevali k nastanku tega edinstvenega jezika, ki je pravi lingvistični zaklad. Prek sedmih izbranih zgodb Kompa Nanzi želi članek osvetliti različne vplive, ki so vidni v jeziku, ter posledično dokazati teorijo, da je papiamento kljub številnim polemikam kreolski jezik španskega izvora.

Pravice