Med posamezniki obstajajo velike razlike v učinku protiastmatične terapije, ki so pogojene predvsem z različnim genetskim zapisom. Namen farmakogenomike je poiskati tiste polimorfizme, ki so povezani z vsemi učinki določenega zdravila. Farmakogenomika pri astmi zaenkrat proučuje predvsem vpliv genov, ki kodirajo receptorje za zdravila, komponente postreceptorske signalne transdukcije in transkripcijske dejavnike. Največ raziskav je bilo narejenih na področju farmakogenomike beta2 agonistov. Mutacija Arg/Arg na mestu 16 gena ADRB2, ter mutacije v genih LTC4S, ALOX5 in CRHR1 spremenijo odziv na protiastmatično terapijo. Cilj farmakogenomike astme pa je poiskati čimbolj učinkovito protiastmatično zdravilo z čimmanj stranskimi učinki individualno za vsakega posameznika na podlagi njegovega genotipa.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5CFL0B6R

COBISSID

12895766

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Berce, Vojko, Potočnik, Uroš (2008). Farmakogenomika v zdravljenju astme. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 6, str. 303-306. URN:NBN:SI:DOC-5CFL0B6R from http://www.dlib.si

MLA:

Berce, Vojko, Potočnik, Uroš. "Farmakogenomika v zdravljenju astme." Farmacevtski vestnik letnik 59. številka 6 (2008) str. 303-306.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CFL0B6R>

Farmacevtski vestnik
1950-
(Zbirni zapis)

številka

Farmacevtski vestnik
2008
(Celotna številka)

Farmakogenomika v zdravljenju astmePharmacogenomics in asthma treatment

Farmakogenomika v zdravljenju astme
Pharmacogenomics in asthma treatment