Zaznavanje sedanje in prihodnje vloge visokošolskih knjižnic: primer knjižnic Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

slovenski

2004

letnik 48, številka 3

visokošolske knjižnice   zaznavanje   bibliotekarji   uporabniki

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Skozi zgodovino so knjižnice pogosto spreminjale svojo vlogo. Iz zgodovine jih poznamo v vlogi izobraževalnih središč, v njih so prepisovali in zbirali različne dokumente, nudile so prostor za študij ter različne storitve. Njihova kakovost je odvisna od različnih dejavnikov, predvsem strokovne usposobljenosti osebja, storitev, ki jih nudijo, in nenazadnje od prostorskih danosti. Današnji hiter razvoj informacijske tehnologije v veliki meri vpliva na naloge knjižnic in zahteva njihovo stalno prilagajanje. V pričujoči študiji so avtorji želeli ugotoviti, kako 171 študentov in bibliotekarjev Filozofske fakultete v Ljubljani zaznava sedanjo in prihodnjo vlogo visokošolskih knjižnic. V ta namen so pripravili vprašalnik na osnovi naslednjih področnih facet ali vidikov: časovni okvir, storitve, tip komunikacije ter oblika gradiva. Predpostavljeni model so avtorji v glavnem potrdili. V skladu s pričakovanji se v tridimenzionalnem SSA (Smallest Space Analysis) prostoru urejeno razporejajo elementi treh vidikov (časovni okvir in oblika gradiva se razvrščata aksialno; tip komunikacije se razvršča radialno), medtem ko je vidik storitve bolj neurejen in kaže na angularno ureditev.

16.09.2009